-
1 second
I 1. ['sekənd] adjective1) (next after, or following, the first in time, place etc: February is the second month of the year; She finished the race in second place.) drugi2) (additional or extra: a second house in the country.) drugi3) (lesser in importance, quality etc: She's a member of the school's second swimming team.) drugi2. adverb(next after the first: He came second in the race.) drugi3. noun1) (a second person, thing etc: You're the second to arrive.) drugouvrščen2) (a person who supports and helps a person who is fighting in a boxing match etc.) sekundant4. verb(to agree with (something said by a previous speaker), especially to do so formally: He proposed the motion and I seconded it.) podpreti5. noun(a secondary school.) srednja šola- seconder- secondly
- secondary colours
- secondary school
- second-best
- second-class
- second-hand
- second lieutenant
- second-rate
- second sight
- second thoughts
- at second hand
- come off second best
- every second week
- month
- second to none II ['sekənd] noun1) (the sixtieth part of a minute: He ran the race in three minutes and forty-two seconds.) sekunda2) (a short time: I'll be there in a second.) trenutek* * *I [sékənd]nounsekunda; trenutek, kratek čas; music sekunda, drugi glas ali instrument; drugi razred; sekundant (pri dvoboju); kdor je drugi v čem; ocena, ki je prva za najboljšo; plural commerce blago druge, slabše vrste (zlasti moka in kruh)the second(-in-command) — namestnik poveljnika; drugi častnik na ladjithe second of May — 2. majthe second of exchange commerce duplikat menice, ki se izdaja zaradi večje varnostia good second — tekač, ki pride na cilj takoj za zmagovalcemto get a second university na izpitu dobiti oceno, ki je prva za najboljšoII [sékənd]1.adjectivedrugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljanat second hand — iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virovin the second place — na drugem mestu, drugičin the second place — na drugem mestu, drugiča second time — še enkrat, ponovnosecond to none — za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežensecond cabin — kabina 2. razredasecond mate nautical drugi častnik (na ladji)a second Napoleon figuratively drugi Napoleonsecond papers American končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvosecond storey American prvo nadstropje (v Angliji the first floor)second wind slang figuratively vrnitev močito come off second best — biti premagan, kratko potegnitito get one's second wind colloquially priti zopet k sebito play second fiddle figuratively biti v podrejenem položajuto take second place — biti drugi, zavzeti drugo mesto;2.adverbna drugem mestuto come second — priti kot drugi skozi cilj, biti drugiIII [sékənd]transitive verbpodpirati, podpreti predlog (govornika); pomagati; sekundirati (tudi figuratively), biti sekundant (pri dvoboju)to second words with deeds — besede podpreti z dejanji; transitive verb military oprostiti častnika redne dolžnosti za kake druge namene, prekomandirati; začasno premestiti (uradnika); intransitive verb sekundirati, pomagati -
2 every
['evri]1) (each one of or all (of a certain number): Every room is painted white; Not every family has a car.) vsak2) (each (of an indefinite number or series): Every hour brought the two countries nearer war; He attends to her every need.) vsak3) (the most absolute or complete possible: We have every reason to believe that she will get better.) vsak4) (used to show repetition after certain intervals of time or space: I go to the supermarket every four or five days; Every second house in the row was bright pink; `Every other day' means èvery two days' or `on alternate days'.) vsak (četrti dan itd.)•- everyone
- everyday
- everything
- everywhere
- every bit as
- every now and then / every now and again / every so often
- every time* * *[évri]adjectivevsakeach and every — prav vsak, brez izjemeevery bit, every whit — popolnoma, do skrajnostievery man for himself! — naj se reši, kdor se more!every once in a while — tu in tam, včasih, redkokdajevery right — polna, vsa pravica -
3 day
[dei] 1. noun1) (the period from sunrise to sunset: She worked all day; The days are warm but the nights are cold.) dan2) (a part of this period eg that part spent at work: How long is your working day?; The school day ends at 3 o'clock; I see him every day.) dan3) (the period of twenty-four hours from one midnight to the next: How many days are in the month of September?) dan4) ((often in plural) the period of, or of the greatest activity, influence, strength etc of (something or someone): in my grandfather's day; in the days of steam-power.) v času...•- daybreak- day-dream 2. verbShe often day-dreams.) sanjariti- daylight- day school
- daytime
- call it a day
- day by day
- day in
- day out
- make someone's day
- one day
- some day
- the other day* * *[dei]noundan; obletnicaall day, all the day, all day long — ves danAmerican between two days — ponočislang call it a day — smatraj za opravljenoto give s.o. the time of the day — povedati komu, koliko je ura; pozdraviti gato have a day of it, to take a merry day of it — dobro se zabavati, uživatiif a day — natanko, nič več in nič manj odin the days of old — nekoč, prejevery other (third etc.) day — vsak drugi (tretji itd.) danone day or other — pred kratkim, nedavno, oni danto pass the time of the day — pogovarjati se, klepetatito know the time of day — biti buden, paziti, biti izkušen
См. также в других словарях:
dán — dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúgi — a o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tôrek — rka m (ó) drugi dan v tednu: jutri bo torek; prijave sprejemamo vsak prvi torek v mesecu; v torek zvečer se vrne; izlet bo v torek, 24. junija / obiskuje me ob torkih; zgodilo se je v noči od torka na sredo ♦ etn. pustni torek torek v šestem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strán — í ž (ȃ) 1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ísti — a o prid. (ȋ) 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
